Nova Schola Labacensis je edinstven slovenski ansambel za staro glasbo in glasbe sveta, ki nadaljuje poslanstvo Schole Labacensis, pionirskega ansambla tega žanra pri nas.

Nova Schola Labacensis pri nas edina izvaja tudi grški rebetiko ali grški blues na avtentičnih glasbilih in sicer v širšem kontekstu bizantinskega in otomanskega glasbenega izročila. Nedavno je ansambel izdal jubilejno zgoščenko Okcident sreča Orient, na kateri je nadvse prepričljivo povezal obe izjemno bogati in slogovno raznoliki glasbeni izročili v širokem razponu od Londona, Pariza, Rima in Benetk do Carigrada, Alepa, Širaza in Kabula. Vsi člani ansambla, ki ga vodi mednarodno priznani lutnjist Boris Šinigoj, so izjemno vešči in prekaljeni solisti, s pevko Tadejo Pance in violinistom Tomažem Šinigojem na čelu. Ansambel je doslej navdušil kritike in poslušalce na številnih mednarodnih festivalih, kot so SEVIQC, NYMBUS, Klassik auf Hum, Musical Evenings in St Donat, Serate musicali Piranesi, JEFF, Noči v stari Ljubljani ter koncertnih ciklih kot sta Orpheus Novus in Sozvočja sveta.

Čemu rebetiko imenujemo grški blues? In kdo so bili prvi snovalci in izvajalci rebetika? Rebetes – Grki, Armenci, Judje z družbenega roba in glasbeni zanesenjaki – manges s preloma 19./20. stoletja, ki so  igrali in peli o resnični drami svojih življenj, razpeti med bizantinski melos, sefardsko otožnost in otomansko izročilo. Smirna, Carigrad, Pirej … Violina, oud, bouzouki, kitara, turške pavke, čelo, kontrabas ... In nad njimi glas, ki v urbani puščavi srčno poje o ne-srečni usodi obstrancev in izgubljenih v podtalju. Pravi navdih za uresničevanje svobode kot Božjega daru v današnjem času. Ena od pesmi, ki so jih rebetes do hripavosti peli v beznicah med ugašanjem vodnih pip, pravi: »Brat moj, igraj, poj – vse do vstajenja – mehri anastasis!«

V sodelovanju s KUD Sestava.

Vstop prost.