Sevdah  ...  to ni samo glasba, je način, kako pogledaš dekle, kako se objameš, način, kako ljubiš ...

Mnogi bi rekli, da je sevdah ena čisto navadna turška beseda za ljubezen. V jeziku južnih Slovanov je postala znak za umetnost pesmi. Sevdah ima sicer koren v arabski besedi sawda, ki pomeni melanholijo; tako kot portugalski fado, ki se druži z besedo saudade, ki je spet enkratna mešanica nostalgije, hrepenenja, melanholije. Saudade je »ljubezen, ki ostane, ko ljubljene osebe že dolgo ni več«. Sevdah je ljubezen, ki ostane, ko je oseba morda še tu, a je ni več ob tebi.

Ali lahko nekdo, ki ni odrasel v Bosni razume, občuti sevdah? Najbrž že. Sevdah je trenutek, ko lahko utišamo možgane, raztegnemo čas, vdihnemo, izdihnemo.
Sevdah je pravzaprav čudna beseda, ki človeka, če ga vzljubi, boža, zasleduje, ker to ni samo glasba, to je način, kako pogledaš dekle, kako se objameš s prijateljem, način, kako ljubiš, žaluješ, hrepeniš po njej - ljubezni. Poznajo ga vsi narodi, le da ima druge oblike, druga imena, recimo rages mot, saudade ali sehnsucht, pri nas kot hrepenenje, pa naj bo v poeziji, v narodni pesmi...Sevdah je oblika nedoločne melanholije - kot glas tistih, ki niso bili slišani in do poslušalca pride skozi interpretacijo pevca.

Nastopajoči: ženski sevdah zbor ROSA s prijatelji Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa, Nika Solce, Aleksander Kuzmič, Eva Jurgec ter Uroš Jezdič.

V sodelovanju s KUD Sestava.

Vstop prost.