Arhitekt in profesor Janez Suhadolc je vsestranska osebnost, ki ima roko za različne zvrsti ustvarjalnosti,
izvrstno riše in piše, slika in oblikuje, načrtuje in mizari … Za številne generacije arhitektov je Suhi - kakor
smo mu pravili - legendarni profesor prostoročnega risanja, ki uči, kako človek raziskuje svet z risbo in roka
misli s črto, še preden je Juhani Pallasmaa na to opozoril z Mislečo roko.

Veliko tudi potuje, najraje z vlakom,
kolesom ali kanujem. V podobah S poti je razvil lasten osebni slog, hitro a natančno arhitekturno risbo,
nekakšen prostorski »croquis«, ki menja perspektivo a ohranja prava razmerja.

Navdihujoče vzdušje tem podobam dodaja še igriva in živahna barvitost. Njegovi zapisi o Ljubljani odražajo globok vpogled, ljubezen in skrb do rodnega mesta. Samoniklo mojstrstvo kažejo tudi stoli, ki jih njegova roka ni samo načrtovala, temveč iz plemenitih domačih lesov, v kombinacijah od temne orehovine do svetle javorovine tudi izdelala.

Zasnovani in izdelani so z nadihom renesanse, baroka, klasicizma ... od modernih slogov ga navdihuje Art
Deco in seveda klasik Plečnik. Nekaterim stolom, kakor Trubar, daje posebno težo tudi slovenski kulturno
zgodovinski poudarek. Suhadolc, sicer velik nasprotnik povprečnega modernizma, ki je evropskemu prostoru
prizadejal obilo škode, je v svojem bistvu tudi moderen. Njegovo največjo uspešnico, stol Lajt, ki ga imamo
tudi v Pallasmovi celici v Celici, je pod strop svoje risalnice na Harvardu obesil celo ključni poznavalec
modernizma in vizionar kritičnega regionalizma Kenneth Frampton. Janez Suhadolc je res »svetovni
fenomen«, te prepoznavnosti pa ni dosegel s sledenjem globalnih trendov, temveč s svojim pristnim
»slovenskim slogom« ...