Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji.

NSIOS se združuje 24 reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki povezujejo več kot 210 lokalnih društev. Vključene invalidske organizacije zastopajo interese prek 115.000 slovenskih invalidov. NSIOS je polnopravni član Evropskega invalidskega foruma (European Disability Forum – EDF).

NSIOS je nosilec evropskega projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov. Cilj projekta je oblikovati bolj vključujočo družbo, ki bo prepoznala življenje in delo invalidov, in prispevati k ozaveščanju o nujnosti prilagoditev za večjo fizično dostopnost, kot tudi dostopnost do informacij in storitev.

Ena izmed aktivnosti projekta je potujoča fotografska razstava, katere avtor je priznani fotograf Primož Lavre, ki sicer sodeluje z večjimi medijskimi hišami v Sloveniji. V foto objektiv je ujel trenutke življenja petindvajsetih invalidov z različnimi oblikami invalidnosti. Fotograf je v preteklosti že pripravil fotografsko razstavo Nič drugačne mame, v kateri je prikazal življenje mam z otroki s posebnimi potrebami, delal pa je tudi za UNICEF in prejel nagrado za eno izmed fotografij otroka v Albaniji. Fotografsko razstavo smo simbolično poimenovali Nič drugačno življenje.

Med portretiranci je Tomi, ki je operativni gasilec in predsednik gasilskega društva. Je direktor Inštituta Zlata pentljica. Anton je kipar in pantomimik z umetniškim imenom Dlanton, ki s svojimi nastopi navdušuje in spravlja v smeh. Pevka Eva, plesalke Martina, Brina in Nika ter igralec in glasbenik Jernej so ljudje, ki na odru v svojem plesu in glasbi kar zasijejo. Tjaša je oseba z neomajno energijo, ki dela kot psihoterapevtka in profesorica, v prostem času pa je tudi strastna golfistka. Elvis in Lena sta zagrizena športnika; Elvis v fitnesu kot za šalo dviguje najtežje uteži, Lena pa je paraolimpijka, ki je letos v sedeči odbojki nastopila na igrah v Parizu. Alojz s svojo energijo in voljo navdihuje ter se bori za zamolčane in prezrte pravice hemofilikov. Špela je pisateljica in strastna knjižničarka. Poezija, proza in vonj knjige – to so njene strasti, ki ji na obraz privabijo nasmeh. Sara je profesorica na Evropski pravni fakulteti, kjer študentom s komunikatorjem predaja svoje znanje. Srečko je človek, ki obožuje delo na svoji kmetiji. Vozi traktor in kosilnico, jaha konja, pleše ter se podaja po brezpotjih belokranjske pokrajine. Igor želi otrokom približati invalidnost s pisanjem otroških knjig in predavanji po šolah, Nino kot motivator in ambasador ozavešča ljudi z vodilom »Kjer je volja, tam je tudi pot.«. S svojo prikolico potuje po kampih, surfa, plava in se potaplja. Edo prekolesari kilometre, ki si jih mnogi ne moremo niti predstavljati.

Miša, Enej in Anže so veliki borci, ki se radi družijo in igrajo z vrstniki. Sara je simpatična punca, ki se ukvarja s trebušnim plesom. Jan je zelo razgledan fant z motnjami in zelo rad slika. Valerija je prva gluha novinarka v Sloveniji in koordinatorka za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Nai je prostovoljec v Zavodu Transakcija, ki se vsak dan bori za pravice gluhih in naglušnih ter LGBTQ+ skupnosti.

Navdušuje tudi zgodba Benjamina, lastnika popolnoma dostopnega hostla. Iz njega kar bruhajo nove poslovne ideje. Je tudi navdušen slikar. Tilnu je nasmejan in izredno komunikativen fant, opravlja redno delo računovodje, njegovo hitrost ob igranju hokeja na vozičku pa lahko primerjamo s formulo ena.

Rdeča nit razstave so torej ljudje, ki kljub svoji invalidnosti ustvarjajo, delajo in živijo polno življenje, premikajo meje in nam poskušajo približati svoj vsakdan.

Fotografije sestavljajo povezano celoto, za vsako pa se skriva edinstvena zgodba. »Z razstavo bi rad sporočil, da si moramo ljudje za zgled vzeti tiste, ki so za marsikaj prikrajšani, ampak kljub temu živijo polno življenje,« pravi Primož Lavre.

Vstop prost.